Brezglavci

Brezglavci Pripadniki brezglavcev (Cephalochordata) so škrgoustke (Lancelets). Škrgouste imajo jasno izražene štiri karakteristike strunarjev in so posledično uvajalni učni primer v zoologiji. Brezglavci imajo dva rodova, Branchiostoma in Asymmetron ter okoli 45 vrst. Razširjeni so po plitvinah svetovnih oceanov s čistim peščenim substratom.

So do 5 cm velike in sploščene živali, ki imajo skoraj popolnoma prozorno telo. Kljub obliki telesa so slabi plavalci. Večino časa preživijo zakopani v pesek in filtrirajo vodo za hrano. Hrbtna struna (notochord) poteka hrbtno vse od repa do glave. V primerjavi z drugimi strunarji imajo brezglavci hrbtno struno obdano z mišičnimi. Segmentalno razporejene mišiče ob hrbtni struni omogočajo obliko gibanja kot pri ribah, kar ji omogoča plavanje. Ob ustnem predelu so cirri-je, prstom podobni izrastki, namenjeni lovu hrane, sledita ustna odprtina ter veliko žrelo. Žrelo vsebuje žrelne reže, podprte s hrustancem. Prebavna cev se konča z analno odprtino, vmes je odprtina (atriopora), ki povezuje atrij z okolico. Brezglavci filtrirajo vodo in se hranijo z organskimi delci, ki se v njej nahajajo. Med prehranjevanjem so delno oz. večinsko zakopani v substrat, z ustmi navzgor. Cilije usmerjajo vodo v usta. Voda potuje skozi žrelo, čez žrelne reže, do atrija in skozi atrioporo iz telesa. Cirri na začetku ustnega aparata ulovijo večje delce (prevelike) in jih s skrčenjem odvržejo. Manjše delce, ki jih spustijo skozi, poberejo cilije na mukuz (sluz) na žrelnih režah. Cilije premikajo hrano vzdolžno do črevesa. Prebava poteka ekstracelularno in intercelularno. Manjši zavihek črevesa (midgut cecum) izloča prebavne encime. Analna odprtina se nahaja pred repom. Brezglavci nimajo pravega srca. Krožno stiskanje žil potiska kri po telesu. So ločenih spolov. Gonade so v obliki izboklin vraščene v atrij telesa. Gamete so shranjene v atriju in sproščene v okolico skozi atrioporo. Zunanja oploditev (v vodi) vodi do bilateralno simetrične ličinke. Ličinke so prosto gibljive in se pred preobrazbo (metamorfozo) v odrasli osebek zasidrajo v substrat na morsko dno.