Vrste vretenčarjev so hierarhično razporejene na osnovi sistematike oziroma taksonomije. Taksonomija pomeni razvrstitev posameznih enot (taksonov) v urejeno strukturo, ki je sestavljena na podlagi nadrejene in podrejene enote. Tako je najvišja skupina kraljestvo živali, najnižja pa vrsta.
Poglejmo si primer kozoroga, pri katerem si skupine sledijo po vrstnem redu od najvišje do najnižje:
Kraljestvo živali, deblo strunarjev, poddeblo vretenčarji, razred sesalci, red sodoprsti kopitarji, družina votlorogi, rod koze, vrsta Alpski kozorog in še shema iz kataloga:
Pri vrsti imamo za kozoroga poimenovanje Alpski kozorog. Dvojno poimenovanje ali binarna nomenklatura je uradni mednarodno priznan sistem poimenovanja vrst. Osnova za poimenovanje vrste sta dve latinski izpeljanki, a lahko ime vrste vsebuje tudi izpeljanke iz drugih jezikov.
Prvi del imena vrste, prva beseda, je ime rodu, kateremu vrsta pripada. Drugi del imena vrste, druga beseda, pa definira vrsto znotraj rodu. Če ponovno vzamemo za primer kozoroga. Capra ibex, Capra je ime rodu, ibex pa označuje vrsto.
Binarno nomenklaturo je leta 1753 objavil švedski botanik Carl Linnaeus (1707–1778) v delu Species Plantarum.
Aplikativna uporaba binarne nomenklature je regulirana preko mednarodno sprejetih kodeksov in pravil. Najpomembnejša sta kodeksa za poimenovanje živali (ICZN) in rastlin (ICNafp). Praviloma se ime vrste piše po pravilu, da je prva beseda dvojnega poimenovanja pisana z veliko začetnico, celotno ime vrste pa je napisano v poševni pisavi ali če je ime napisano na roko, podčrtano.
Pri kozorogu lahko opazimo poimenovanje Capra ibex Linnaeus, 1758. Zraven dveh besed v imenu vrste je dodana še tretja beseda ter letnica. Tretja beseda opisuje avtorja, ki je opisal/odkril vrsto. Letnica pa leto objave imena vrste.
Pred uvedbo dvojnega poimenovanja so vrste opisovali z opisi, sestavljenimi iz več besed. Na takšen način so z opisi ločevali posamezne vrste. A ko je število vrst z odkritji naraščalo je postala takšna praksa poimenovanja nepraktična. Prav tako so določene vrste, predvsem v botaniki, imele več imen. Z uvedbo binarne nomenklature ima vrsta eno mednarodno priznano ime in ne prihaja do zamenjav.