Brezčeljustnice
Vretenčarji so prepoznavni po vretencih (skupno imenovanih: hrbtenica), ki obkrožajo hrbtenjačo in tvorijo aksialno (osno) podporo. Večina vretenčarjev je pripadnikov skupine Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo). Vključuje ribe s čeljustmi in tetrapode. Pred 400 milijoni let je bila podoba drugačna, prevladovali so ostrakodermi (ostracoderms), ki niso imeli čeljusti. Piškurji (tretja skupina), prav tako nimajo čeljusti in živijo še danes v morskih in sladkovodnih habitatih.
Fosil Ostrakoderma
Ostrakodermi so izumrle brezčeljustnice, ki so vsebovale več razredov. Čeprav je telo izgledalo zelo mehkobno, so imeli za obrambo kostni oklep. Bili so na dnu živeče, do 15 cm dolge, živali, ki so se najverjetneje prehranjevale s filtriranjem ali lovljenjem majhnih živali iz susbstrata.
Piškurji so brezčeljustnice iz razreda Petromyzontida (grško: petra, kamen + myzo, sesanje + odontos, zobje). So pogosti prebivalci morskih in sladkovodnih okolij. Večina odraslih piškurjev zajeda druge ribe, ličinke so filtratorji.
Usta odraslega piškurja so v obliki sesalnika in obkrožena z ustnicami, ki imajo senzorno in pritrdilno funkcijo. Usta imajo polna epidermalnih zob, ki zakrivajo jeziku podobno strukturo. Odrasli osebek se pritrdi na ribo z ustnicami in zobmi, z jezikom pa raztrga ribje luske. Piškurji imajo v slini antikoagulant, da lahko kri normalno sesajo, in se med hranjenjem ne strdi.
Ustni aparat piškurja
Nekateri pripadniki rodu Lampetra niso plenilci, kot npr. potočni piškur (brook lamprey). Ličinka ostane v njenem stadiju do 3 leta. Po metamorfozi se odrasli ne prehranjujejo, kratko po preobrazbi se parijo in poginejo.
Odrasli osebki morskega piškurja (Petromyzon marinus) živijo v oceanih in Velikih jezerih. Pred parjenjem migrirajo stotine kilometrov do sladkovodnih krajev. Ko prispejo do krajev parjenja, običajno so to plitki, hitri vodotoki, začnejo v susbtratu graditi gnezdo. Samica se prisesa na kamen, samec se prisesa na njo in ovije okoli nje. Jajca se oplojujejo eksterno (zunaj teles). Oplojena jajca starša pokrijeta s substratom. Ličinke se izležejo po približno treh tednih in se prepustijo toku ter potujejo do mehkejšega susbstrata, kjer se zarijejo vanj in filtrirajo substrat. Ličinka zraste do 17 cm v treh do sedmih letih, zapusti trenutni kraj in se odpravi v morje. V morju živi kot plenilec in se vrne v sladke vode samo enkrat, da se pari in pogine.
